V zgodbi se prepletajo zgodovinska dejstva s takrat zelo aktualno tako imenovano 'črkarsko pravdo' v prvi vrsti, ne manjka pa tudi domišljijskih posegov avtorja, najbolj je izpostavljen odnos med slikarko Mino Karadžić in portretirancem Francetom Prešernom. Ivo Svetina je napisal čudovito besedilo, ki nas popelje v šolske dni, ko smo se učili o tem, kako je nastajala slovenščina. Ne manjka duhovitosti in igrivosti med glavnimi protagonisti. Posebno ljube so scene med Karadžićem (igra ga Ivan Bekjarev), Jernejem Kopitarjem (Peter Musevski), Matijo Čopom (Borut Veselko) in Francetom Prešernom (Jure Ivanušič), ljubezensko intimni ali pa očetovsko pokroviteljski pa so odnosi omenjenih z obema igralkama – Mino Karadžić (Aleksandra Balmazović) in Antonijo pl. Höffern (Vesna Pernarčič). 

Režiserka Barbara Novakovič Kolenc, postavila je tudi domiselno in času zgodbe dovolj prepričljivo sceno, je besedilo predstavila v okrog dvajsetih slikah, ki se skozi predstavo vrstijo kot nekakšne filmske sekvence.

 

Gorenjski glas, 25. januar, 2015  

Igor Kavčič: Nostalgija s ščepci domišljije

 

 

 

 

 

A ne le nostalgičnost s ščepci domišljije, predstava vsebuje tudi aluzijo na aktualno stanje odnosov med 'balkanskimi narodi', ki so bili nekoč združeni pod zastavo dvoglavega orla. Le besednjak je drugačen. Angleško besedo »junction« Slovenci razumemo drugače kot Hrvati. Odločitev pa bo padla v angleščini, seveda.

 

Gorenjski glas, 25. januar, 2015  

Igor Kavčič: Nostalgija s ščepci domišljije

 

 

 

 

 

Za razliko od aktualnih družbeno angažiranih predstav, ki nastavljajo zrcalo današnji družbi, je Svetinov ABC oder Krieg čudovit domišljijski izlet v prvo polovico 19. stoletja, v čas, ko je na krilih romantike pesnil Prešeren, slovničarji od Dunaja do meja osmanskega imperija pa so se ukvarjali z 

normiranjem narodovega jezika. Zgodba se odvija leta 1834 na Dunaju, kjer se v Dvorni knjižnici srečujejo nekatere znane osebnosti tistega časa, ki so s svojim imenom, delom in vplivom sodili med pomembnejše v takratnem 'balkanskem delu' avstrijskega cesarstva.

 

Gorenjski glas, 25. januar, 2015  

Igor Kavčič: Nostalgija s ščepci domišljije

 

 

 

 

 

Svetinovo besedilo se osredotoči na živahno dunajsko vrvenje, ko gresta k presvetlemu cenzorju Kopitarju Prešeren in Čop izpogajat Kranjsko Čbelico, tam založene rokopise iščeta Vuk Karadžić in hči Mina, in se možaki zapletejo v resne polemike o pravopisu, številu črk za glas in možnosti prenosa zapovedi 'piši, kot govoriš' na slovenščino. Mina se med portretiranjem Franceta mehča ob njegovih recitacijah, izbruhne kolera, ki jo pobere, Čop, ki ga nekajkrat vidimo v družbi z vdovo Antonijo, sicer sestro misijonarja Barage, pa skonča v Savi.

 

Časopis DELO, 23. januar 2015

Matej Bogataj: Dramatiki in pesniki

 

 

 

 

 

Svetinovo besedilo se drži zgodovinskih dejstev, pri karakterizaciji in pomenu polemike, s tem se uvršča blizu literariziranim biografijam in ob bok serijam in dramam o Prešernu ali Trubarju, torej je narodotvorno in didaktično.

 

Časopis DELO, 23. januar 2015

Matej Bogataj: Dramatiki in pesniki