Nova produkcija ABC oder Krieg (Quasi una fantasia) predstavlja platformo ŠIFT TEATER III. Novo dramsko besedilo, ki ga je Ivo Svetina napisal na iniciativo Muzeum-a, temelji na obdobju 1831-35  na Dunaju, kjer se srečujejo jezikoslovci in literati (Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop, France Prešeren) v trenutku, ko se oblikuje pisava, zapis slovenskega jezika.

 

Ljubezen do jezika in raziskovanja se prepleta s konflikti, pritiski cenzure in sistema: polemike tečejo tako med Prešernom in Čopom kot med Kopitarjem in Vukom. Ženska, letni časi, forma, vsebina, poklic, zasebno življenje, krutost, ki v drami uniči pravkar nastalo vez, obkroža in zareže v prostor. Kolera in konservativna sredina je tisto, kar uniči mlado srce. To je drama (lahko rečemo kriminalka) o pripadnosti jeziku.

 

 

Predstava, ki bo igrana v treh jezikih (slovenskem, srbskem in nemškem) odpira mednarodni gledališki prostor in možnosti za medkulturne vibracije. Prvi korak bo povezava z gledališčem v Beogradu, kasneje pa tudi z avstrijskim prostorom.

Predstave petletnega projekta ŠIFT TEATER (2011-2015) temeljijo na zapisih, dokumentih (pismih), zgodovinskih dogodkih, ki jih fantazija in režija prevaja v sodobni gledališki jezik.

 

 

»ABC oder KRIEG« tematizira  strukturiranje slovenskega in srbskega jezika kot evropskih jezikov skozi značajske zgodbe in srečanja literarnih protagonistov na Dunaju v začetku 19. stoletja. Mrak ki je poln neizgovorjenih besed, skrivnosti, ki so jih šepetali hodniki knjižnic, hrepenenja, ljubezni in predvsem prijateljstva se prepletajo v odločnem boju proti cenzuri, za  samostojnost in neodvisnost jezika. 

Vsebinsko se predstava odvija na dveh linijah, ki sem medsebojno prepletata.

Prva rdeča nit predstave je »črkarska pravda« in polemike ter nasprotovanja cenzuri in prepovedim tiskane slovenske besede. Obenem lik Vuka Karadžića prežema neka skrivnost, ker ima dokument za katerega nihče niti ne sluti, kaj se skriva v njem.
 

Druga linija predstave so življenjske zgodbe posameznikov, prijateljstvo, ljubezen, neizpolnjena hrepenenja, potovanja in nenadne smrti. Prešeren izgubi prijatelja in si očita, da ni bil ob njem, Karadžić izgubi hčerko Mino in Jernej Kopitar zaradi kolere izgubi svoje starše. Protagoniste preveva bolečina ob izgubi svojcev in žalost do norosti.